Vsebina

Novice

Tržišče stavbnega restavratorstva na čezmejnem območju

V Italiji podjetja, ki želijo sodelovati na razpisih za izvedbo javnih del, potrebujejo certifikat SOA, ki ga izdaja državni urad OA (Organismi di Attestazione). Med 52 kategorijami, ki jih predvideva zakon, sta tudi kategorija obnove in vzdrževanja zaščitenih nepremičnin (OG2) ter kategorija del na okrašenih površinah zaščitenih nepremičnin kulturne dediščine oziroma kulturnih premičnin zgodovinskega, umetniškega, arheološkega ali etnoantropološkega pomena (OS 2-A). Danes (marec 2015) je v Furlaniji Julijski krajini 71 podjetij s certifikatom OG2 in 10 podjetij s certifikatom OS2-A, tj. takšnih podjetij, ki so usposobljena za obnovitvene posege na javnih stavbah z arhitekturnimi omejitvami. V Sloveniji za razliko od Italije ne obstaja nabor usposobljenih, certificiranih podjetji, obrtnikov, ki opravljajo restavratorska dela na (zaščitenih) stavbah arhitekturne dediščine. V Sloveniji je namreč trg za tovrstna dela zelo omejen in posledično manj  konkurenčen.

Projekt Praticons se osredotoča predvsem na stavbe zgodovinsko-kulturne dediščine, za katere ne veljajo arhitekturne omejitve, saj so v večini primerov v zasebni lasti. Iz tega razloga smo raziskavo obnovitvenega tržišča razširili na vsa dejavna gradbena podjetja. S tem namenom je bila raziskava razdeljena na dva dela – kvalitativnega in kvantitativnega. Namen kvalitativnega dela sta bila spoznavanje postopkov gradbenega in zlasti obnovitvenega sektorja ter analiza kolektivnega odnosa do obnovitvenih del. Ta raziskava je bila izvedena s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z vodilnimi delavci s tega področja v Italiji in Sloveniji. Intervjuji so bili ključni za sestavo vprašalnika, ki je bil uporabljen v kvantitativnem delu raziskave. Vprašalnik je bil poslan po e-pošti skupno 1106 slovenskim in italijanskim podjetjem poleti/jeseni leta 2014. Delež odzviv je bil približno 40-odstoten, večinoma s strani italijanskih podjetij. Vprašalnik je bil sestavljen iz različnih vprašanj, med drugim v povezavi z dejavnostjo podjetja na področju projekta, z dejavnostjo obnovitvenih del podjetja in z naklonjenostjo podjetja specializaciji na področju obnovitvenih del.

Analiza podatkov je razkrila, da gradbena podjetja, ki so se odzvala, na čezmejnem območju opravljajo predvsem dela na že zgrajenih stavbah, manj pa gradijo povsem nove zgradbe. Razlika med Italijo in Slovenijo je ta, da so v Italiji pogostejši redni in izredni vzdrževalni ukrepi, v Sloveniji pa prevladujejo gradbene prenove? (prestrukturiranje se mi zdi čudno). Iz analize je razvidno, da je dejavnosti ohranitvenega obnavljanja na čezmejnem območju načeloma malo (s strani podjetjih, ki so sodelovali v raziskavi): na območju projekta Praticons je bilo izvedenih malo obnovitvenih ukrepov, v zadnjih petih letih 28, skoncentrirani pa so v večjih občinah, kot sta Gorica (Gorizia) in Krmin (Cormons). Obnovljene stavbe so tako javne kot zasebne, v večini primerov pa imajo arhitekturne omejitve. To potrjuje hipotezo, da podjetja ukrepe ohranitvenega obnavljanja upoštevajo le pri objektih z omejitvami, pri drugih objektih pa so večinoma izvedeni le redni in izredni vzdrževalni ukrepi ter ukrepi gradbene prenove. Tudi kar zadeva naklonjenost podjetij do specializacije v restavratorske ukrepe, se nekaj podjetij za to močno zanima, nekaj pa je takih, ki se s tem ne bi ukvarjala niti ob prisotnosti zakonskih ali davčnih določil, ki bi te ukrepe spodbujala. Restavratorski posegi so po mnenju podjetij preveč zapleteni in dragi, po drugi strani pa se je izkazalo, da tudi naročniki tovrstnih ukrepov ne naročajo tako pogosto.

Specifična situacija, ki izhaja iz analize podatkov, skupaj s trenutnim stanjem vsesplošne gospodarske krize, s katerim se soočajo gradbena podjetja tako v Italiji kot v Sloveniji, podjetjem onemogoča, da bi se specializirala za restavratorske posege. Zaradi pomanjkanja povpraševanja in finančni ugodnosti izvajanja nerestavratorskih ukrepov (namesto njih raje gradnja in/ali prenova) izgradnja modela priznavanja usposobljenosti podjetij ni preveč smiselna. Če želimo, da bi bil tak model delujoč in učinkovit, bi bilo treba izvesti nekaj sistemskih sprememb, da se spodbudi povpraševanje in ponudbo ter ustvari novo tržišče. Za implementacijo takšnega načrta so potrebni trije pogoji: kulturna sprememba koncepta restavriranja, ki bi upoštevala kolektivno vrednost restavriranih nepremičnin; zakonsko zmanjšanje finančne ugodnosti novih gradenj z zakonskimi ukrepi, ki bi nadomestili stroške uporabe novega terena; in ekonomska spodbuda povpraševanja, ki predvideva naraščajoče spodbude za različne nivoje filoloških restavratorskih posegov. Samo ob takih pogojih bi si bilo mogoče zamisliti model priznavanja podjetij, ki bi s pomočjo specifične znamke aktiviral postopke priznavanja in zaupanja na sistemskem nivoju ter povezal vse relevantne akterje v teh postopkih: naročnike oziroma lastnike stavb, projektante, lokalne oblasti in podjetja.

Povzetek - predstavitev rezultatov:

Tržišče restavratorstva na čezmejnem območju: Analiza trenutnega stanja in obeti za prihodnost _ Collodi Moretti Biasi

Analiza trenutnega stanja ppt

Perspektive za prihodnost ppt


Torek, 19. julij 2016

V ndaljevanju objavljamo povabilo Univerze iz Nove Gorice - projektnega partnerja v projektu PRATICONS. Objavljamo povabilo v program "Economics and Techniques for the Conservation of the Architectural and Environmental Heritage".

Več podrobnosti najdete v pripetem dokumentu:

Dogodki

Torek, 29. oktober 2013

V petek 25.10.2013 je potekal na domačiji Šturmajce info dan ter srečanje partnerjev. V fotogaleriji smo za Vas pripravili nekaj utrinkov iz tega srečanja.